Palača Belgramoni Tacco, pritličje
Prazgodovinska arheološka stalna razstava Skozi spiralo časa predstavlja poselitev južne Primorske skozi arheološka obdobja od starejše kamene dobe do konca železne dobe, ko območje Istre po padcu Nezakcija, zasedejo Rimljani.
Uvodoma je predstavljena geološka osnova ter prva izpričana poselitev iz srednjega paleolitika, ko so območje poseljevali neandertalci. Klimatske spremembe, ki se prično že v obdobju srednje kamene dobe (mezolitik: 8.000 – 5.000 pred našim štetjem) postopoma omogočijo razmah kmetovanja z nastopom mlajše kamene dobe (neolitik: 5.000 – 3.000 pred našim štetjem), ko se pojavi prva keramika in stalna poselitev. Uporaba prve kovine bakra (bakrena doba: 3.000-2.000 pred našim štetjem) odseva skozi celinsko vučedolsko kulturo.
Večji pečat sta na območju pustili bronasta (2.000 – 1.000 pred našim štetjem) in železna doba (1.000 – 2. Stoletje pred našim štetjem), ki ju zaznamujejo utrjena višinska naselja, razvejan družbeni ustroj in trgovinske mreže ter vplivi iz Sredozemlja. Predstavljena sta skeletni pokop iz bronaste in žarni pokop iz železne dobe. Osrednje mesto pa v zbirki zavzema nad regionalni kultni depo iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe (12. – 8. Stoletje pred našim štetjem) Mušja jama pri Divači.
Bronast kipec Aktajona, domnevno najdišče: Cankarjeva ulica Koper
Datacija: 1. stoletje našega časa
Bronast kipec Aktajona, naj bi bil leta 1975 najden ob Dijaškem domu na Cankarjevi ulici v Kopru. Kipec Aktajona je bil verjetno del rimskega voza.
Alabastrna žara iz groba 6, antično grobišče Križišče pri Spodnjih Škofijah
Datacija: 1. stoletje našega štetja
Žara iz alabastra (sadra) sodi v zgodnje cesarsko obdobje. Izdelana je bila v osrednji Italiji iz lokalnega alabastra. Vanjo je bil shranjen pepel okoli 10 let starega otroka. Gre za najstarejši grob na tem antičnem grobišču, ki pripada prvim rimskim kolonistom na območju slovenske Istre.
Datacija: 6.-5. stoletje pred našim štetjem
Una statuetta in bronzo raffigurante un cane è stata rinvenuta presso l'insediamento preistorico fortificato di Kaštelir, in cima a una collina sopra Kortami. È associata a uno spazio sacro e a un collegamento con il passaggio dell'uomo verso l'aldilà.
