Poznogotska hiša na Gramscijevem trgu
Etnološka zbirka je predstavljena v beneško-gotski hiši na obrobju mesta, na nekdanjem trgu Sv. Petra, danes Gramšijevem trgu. Zbirka predstavlja materialno in duhovno kulturo prebivalstva slovenske Istre, Brkinov in Čičarije ter Gornjega Krasa od 17. stoletja dalje.
V pritličju stavbe je predstavljeno oblikovanje naselij v kamniti kulturni krajini, stavbarski detajli, rekonstrukcija ognjišča in sredozemska kuhinja. Razstavljeni predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali za pripravo in uživanje hrane pripadajo različnim kulturam, kar je odraz trgovanja z različnimi deželami in pričajo tudi o okusu in modi ter opremljenosti domov tedanjih prebivalcev.
V nadstropju je na ogled stalna razstava Stkana preteklost, ki prikazuje pot od vlaken rastlinskega in živalskega izvora do končnega izdelka – obleke, saj so se do konca 19. stoletja prebivalci kmečkega in mestnega okolja razlikovali tudi po obleki. Na eni strani predstavljamo nošo vaškega, pretežno kmečkega, v zaledju mest živečega prebivalstva, na drugi strani pa obleko mestnega, po stanovski in poklicni sestavi zelo različnega prebivalstva Kopra, Izole in Pirana.
Na zunanjem dvorišču je predstavljeno kamnoseško gradivo in v lopi kovaško – kolarska delavnica.




Blazina za klekljenje
Blazina za klekljanje-punkelj, tombolo, bula
19. stoletje
Klekljanje na blazinici z malimi lesenimi palicami ali kleklji se je razvilo v 16. stoletju v Nemčiji. Na kleklje, ki so bili sprva iz živalske kosti- bogate meščanke pa so uporabljale kleklje iz slonove kosti- so navijale laneno, bombažno ali svileno nit, s katero so oblikovale vzorec. Ovalno blazinico punkelj, bula ali tombolo, so klekljarice sprva držale v naročju, nato so jo pritrdile na podlago, kasneje pa položile v košarico. Za klekljanje potrebujemo še predlogo z vzorcem in bucike.
Pripomoček za izdelavo klekljane čipke

Enojni jarem – kamba
19. stoletje, provenienca- Labor, Istra
Jarem je izdelan iz kostanjevega lesa, obe voluti sta okrašeni z gravurami, na koncu ojačani s kovanimi železnimi obroči in verigo.

Jerbas-plenjer, plenjir, prénier
prva polovica 20. stoletja
Košara, v kateri so pre-prodajalke, potovke, šavrinke, nosile jajca in druge pridelke na prodaj v obalna mesta in Trst.
Okrogla pletena košara z ravnim dnom in dvema ročajema, ki je bila v rabi za nošnjo na glavi. Pod košaro so položile svitek – blazinico v obliki obroča, narejeno iz trakov in blaga ter napolnjeno z volno ali slamo.

Sv. Anton iz Podgorja
konec 15. stoletja
Kipec izvira iz niše družinske kapelice v Podgorju. Na stenah niše so danes komaj še prepoznavne poslikave sv. Petra in Pavla, ki so omogočile datiranje kapelice konec 15. stoletja. Kapelico in kipec je izdelal domač kamnoseški mojster za naročnika Poliča in naj bi po izročilu varovala domačijo in vas pred strelo.

Odpiralna tkalska deščica-Faronika
19. stoletje
Najstarejše in najpreprostejše tkanje je potekalo s pomočjo tkalske deščice, v katero so bile vrezane navpične zareze, na sredi med njimi pa zavrtane luknje. Niti osnove so izmenično vodili skozi zareze in luknjice. Deščica predstavlja motiv Faronike, mitične živali, plavajoče v vodi, ob katere premikih se strese Zemlja, nastanejo povodnji, zemeljske katastrofe, konec sveta. Ime ribe je verjetno povezano z verovanjem, da so se faraonovi vojščaki, ki jih je požrlo Rdeče morje, spremenili v ribe, ki ob določenem času prevzamejo človeško podobo.
