{"id":1812,"date":"2025-12-17T10:41:05","date_gmt":"2025-12-17T09:41:05","guid":{"rendered":"https:\/\/pmk.click.si\/?post_type=zbirka&p=1812"},"modified":"2025-12-17T10:41:05","modified_gmt":"2025-12-17T09:41:05","slug":"poznogotska-umetnost-in-glagolska-kultura-na-podezelju","status":"publish","type":"zbirka","link":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/zbirka\/poznogotska-umetnost-in-glagolska-kultura-na-podezelju\/","title":{"rendered":"Poznogotska umetnost in glagolska kultura na pode\u017eelju"},"content":{"rendered":"

Pala\u010da Belgramoni Tacco, Piano nobile (prvo nadstropje)<\/strong>

V 15. stoletju smo v Istri pri\u010da preoblikovanju zapu\u0161\u010denih in siroma\u0161nih podro\u010dij\u00a0 s \u0161tevilnimi votivnimi cerkvami. Gradnje in opremljanje srednjeve\u0161kih cerkva v Istri so bile vezane na naro\u010dila potujo\u010dim delavnicam zidarjev, kamnosekov in slikarjev, ki so jih \u017ee vodile dru\u017eine mojstrov s pomo\u010dniki. Velik zagon v ljudskem umetni\u0161kem oblikovanju pomeni delovanje glagolja\u0161ev Tretjeredcev, ki se naselijo v Kopru in prina\u0161ajo okoli\u0161kim vasem evangelij. Vklesana glagolska posvetilna besedila opremljajo tudi vidnej\u0161e hi\u0161e veljakov. V zaledju\u00a0 obalnih mest so se ohranili nekateri izjemni poznosrednjeve\u0161ki izdelki, ki so plod spontanega ljudskega izraza, s podpisi avtorjev. Kamnose\u0161ka tradicija v prete\u017eno kra\u0161ki istrski pokrajini in dekorativno oblikovanje v kamnu je ena od stalnic ljudskega hotenja pri obdelavi trdega apnenca. Glagolska epigrafika se v teh prostorih pojavlja od\u00a0 enajstega stoletja dalje. V skopih besedah obele\u017euje trajne zapise, dejanja in samozavest elitnih slovanskih skupnosti ter posameznikov. Staroslovanska pismenost, ki jo dolgujemo poslanstvu Konstantina Cirila in njegovega brata Metoda na Moravskem v devetem stoletju, ni omejena samo na pode\u017eelske prostore ali liturgi\u010dni jezik. V fevdalnih sredinah in nato tudi v mestnih okoljih postane jezik uradnih dokumentov. V mestnih arhivih se hranijo listine, napisane v glagolici, kjer so zabele\u017eene donacije, pogodbe, zapu\u0161\u010dine in drugo.<\/p>\n\n\n\n

Glagolska kultura izoblikuje tudi literarni jezik. Benetke, ki postanejo sredi\u0161\u010de evropskega tiskarstva mo\u010dno vplivajo na nastanek istrskih prvotiskov, med katerimi zavzema posebno mesto  Glagolski misal iz  leta 1483, ki se hrani v Ljubljani. Bogato simboli\u010dno in pripovedno izro\u010dilo svetih besedil se prepleta z ljudsko teologijo in ikonografskimi predlogami, ki odsevajo agonijo civilizacije v \u00bbjeseni\u00ab srednjega veka in napovedujejo skoraj\u0161nji versko-duhovni in moralni razkol renesan\u010dne Evrope. V doma\u010dih delavnicah zasledimo samosvoje vzorce v okviru klasi\u010dne kr\u0161\u010danske ikonografije. Mojstri ve\u0161\u010de obvladujejo kamnose\u0161ko kladivo, slikarski \u010dopi\u010d ali dleto.Veliki  svetni\u0161ki slikarski ciklusi, ki se  pojavljajo \u017ee v 2. polovici 14. stoletja, se v cerkvi sv. \u0160tefana v Zanigradu manifestirajo z velikimi poslikanimi ploskvami, ki si sledijo kot moderen strip. \u017dupniki in drugi naro\u010dniki sestavljajo slikarske programe z izvirnimi sporo\u010dili. Kot idejni tvorec in kasneje razlagalec posamezne vsebine postaja glagolja\u0161ki kler pomemben nosilec kulture in vzgoje v \u017eivljenju skoraj nepismenega ruralnega okolja.<\/p>\n\n\n\n

Cerkvica sv. Trojice v Hrastovljah je edinstven spomenik srednjeve\u0161kega slikarstva na na\u0161ih tleh. Grajena kot miniaturna troladijska bazilika ohranja na notranjih poslikanih povr\u0161inah ime mojstra Ivana iz Kastva, ki v \u010dasu velike evropske renesanse ustvari ciklus fresk kot epski zapis ruralne srednjeve\u0161ke ljudske teologije in \u017eivljenskih spoznanj.  Povr\u0161ine fresk so tudi poseben arhiv dokumentov, ki jih v ploskve vgrebejo naklju\u010dni obiskovalci z ostrim predmetom: latinski in glagolski \u00bbzgrafiti\u00ab  prina\u0161ajo sporo\u010dila o naravnih nesre\u010dah, pripro\u0161njah, pomanjkanju, ceni \u017eita in drugem.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>","protected":false},"featured_media":1813,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"categories":[25],"class_list":["post-1812","zbirka","type-zbirka","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-umetnostna-zgodovina"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka\/1812","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka"}],"about":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/types\/zbirka"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1813"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1812"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1812"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}