Stalna razstava Sre\u010danje lakote in izobilja predstavlja kulturo prehranjevanja od 18. do sredine 20. stoletja, ko so nastopile najve\u010dje spremembe v prehranjevalnih navadah, saj se je na kulturni ravni odnos do hrane v 1. polovici 20. stoletja spremenil. Skozi stoletja so se namre\u010d izmenjavala obdobja lakote in blaginje, katerim so botrovale naravne ujme, vojne ter gospodarske in politi\u010dne razmere. Lakoti in pomanjkanju niso ube\u017eali niti vi\u0161ji sloji, vendar pa na splo\u0161no velja, da je bila v preteklosti prehrana ve\u010djega dela prebivalstva zelo skromna, kar je bilo pogojeno s socialnim polo\u017eajem posameznih gospodinjstev.<\/p>\n\n\n\n
Hrano pojmujemo kot kulturno dobrino, zato prehrano preteklih obdobij obravnavamo in pojmujemo kot pomemben del kulturne dedi\u0161\u010dine. Kulinarika in gastronomija sta podro\u010dji, skozi kateri lahko spoznavamo kulturno dedi\u0161\u010dino, spremembe, inovacije in sodobno ustvarjalnost posameznika, dru\u017eine, skupine, prebivalcev nekega kraja, pokrajine itn., njihove vsakdanjike in praznike. V dru\u017ebah pomanjkanja je hrana \u0161e posebno cenjena vrednota, vendar je bil v preteklosti temeljni problem pomanjkanje \u017eivil in jedil in ne kakovost. Strogo lo\u010devanje prazni\u010dnih jedi in jedi za posebne prilo\u017enosti od vsakdanje hrane na pode\u017eelju je bilo v skladu z normo zadostne koli\u010dine \u017eivil pri hi\u0161i; vse, kar je bilo bolj\u0161ega, je pomenilo izjemo v vsakdanjem \u017eivljenju. V tem \u010dasu so me\u0161\u010dani \u017eiveli druga\u010de kot plemi\u0161ka gospoda, predvsem pa zelo druga\u010de kot kmetje v okolici. Vsaka bolj\u0161a mestna dru\u017eina je imela svojo kuharico\/gospodinjo in posebne prostore: jedilnico in morda \u010dajnico. Kuhinja me\u0161\u010danov je \u017eelela biti po eni strani reprezentan\u010dna, dru\u017einska, prijateljska, gostoljubna, hkrati pa tudi prakti\u010dna, aktualna, preudarna; vklju\u010devala je sve\u017ee ideje kulinarike iz drugih pokrajin in nove uvo\u017eene pridelke. Prehrana, na\u010din prehranjevanja in pravila, ki se pojavljajo znotraj prehranjevalnih navad odslikavajo status dolo\u010dene dru\u017ebene skupine v dolo\u010denem \u010dasu, bogastvo ali rev\u0161\u010dino, privilegiran ali neprivilegiran polo\u017eaj, izobilje ali lakoto. Vi\u0161ji sloji so bili privilegirani tudi v prehranjevalnih navadah, zelo velike razlike so bile zlasti v koli\u010dini in na\u010dinu pripravljanja hrane, v posedovanju in rabi namiznega posodja in pribora. O tem nam pri\u010da ohranjeno kuhinjsko in namizno posodje razli\u010dnega izvora, med drugim tudi vrhunskih izvajalcev, s katerimi so bili opremljeni domovi prebivalcev obalnih mest.<\/p>\n\n\n\n
V etnolo\u0161ki zbirki predstavljamo mediteransko me\u0161\u010dansko kuhinjo in posodje za shranjevanje, pripravo ter u\u017eivanje hrane, medtem ko kme\u010dko istrsko kuhinjo predstavljamo v Brdin\u010devi hi\u0161i v Loparju. Predstavljeni predmeti torej izhajajo iz ruralnega in urbanega okolja ter prikazujejo sobivanje in vpliv enega kulturnega okolja na drugega. Prehranjevalni obi\u010daji in navade iz preteklosti in t.i. tradicionalne jedi so izvrstna izhodi\u0161\u010dna tematika, s katero vle\u010demo vzporednice v sodobnem \u010dasu in sodobnih temah kot npr. tradicionalne jedi v sodobni kuhinji ali tradicionalne jedi in sodobne bolezni (npr. diabetes in tradicionalna hrana). Vsekakor je to tema, ki sama po sebi ponuja celo paleto mo\u017enosti popularizacije kulturne dedi\u0161\u010dine in sodelovanja z raznovrstnimi ciljnimi skupinami.<\/p>\n\n\n\n
Razstava je razdeljena na tri sklope: predmeti za hranjenje \u017eivil, predmeti za pripravo hrane in predmeti za u\u017eivanje hrane. Dopolnjuje jo didakti\u010den kot \u00bbO\u0161terija p’r Bepu in Ju\u0107i\u00ab, namenjen najmlaj\u0161im obiskovalcem, ki sta ga zasnovali – tako kot celotno razstavo – oblikovalki Irena Gubanc in Mateja \u0160kofi\u010d. Oblikovalki sta obrok kot zaklju\u010deno celoto, ki se nenehno ponavlja, ponazorili s krogom in ta je primarno vodilo oblikovne zasnove razstave.<\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/pmk.click.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/etnologija-srecanje-lakote-in-izobilja-00001.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n\n\n\n<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n\u010cajnik-bazaltna keramika<\/p>\n\n\n\n
po 1768- Josiah Wedgewood<\/p>\n\n\n\n
\u010cajnik je izdelan iz posebne, sijo\u010de steklaste keramike, ki je dobila ime po vulkanski kamnini, na katero spominja. Z njo je Josiah Wedgwood eksperimentiral v \u0161estdesetih letih 18. stoletja.<\/p>\n\n\n\n
\u010cajnik je hru\u0161kaste oblike, spodnji del je reliefno rebrasto oblikovan, volutast ro\u010daj in izlivek sta v obliki \u010drke S, zgornji del krasi \u0161koljkasto okrasje in rastlinske vitice, ki se ponovijo tudi na liju, vzorec na pokrovu pa tvorijo tordirana navpi\u010dna vzporedna rebra, zaklju\u010duje se z visokim gumbom.<\/p>\n\n\n\n