{"id":1783,"date":"2025-12-17T08:59:28","date_gmt":"2025-12-17T07:59:28","guid":{"rendered":"https:\/\/pmk.click.si\/?post_type=zbirka&p=1783"},"modified":"2025-12-17T09:08:59","modified_gmt":"2025-12-17T08:08:59","slug":"od-kovaca-do-kolarja","status":"publish","type":"zbirka","link":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/it\/zbirka\/od-kovaca-do-kolarja\/","title":{"rendered":"Od kova\u010da do kolarja"},"content":{"rendered":"
V pritli\u010dju stavbe na Gramscijevem trgu 4\/5, v kateri domuje Etnolo\u0161ka zbirka, je bila v pokriti lopi \u017ee v 90-ih letih prej\u0161njega stoletja postavljena rekonstrukcija kova\u0161ko-kolarske delavnice, ki je bila pridobljena leta 1987 z odkupom kova\u010dnice Ivana \u0160tule iz Pregare (zaselek Kri\u0161tije). Zbirko smo posodobili in dopolnili s predmeti, ki smo jih leta 2015 odkupili iz kova\u010dnice enega zadnjih koprskih kova\u010dev Andreja Rojca, podkovskega in orodnega kova\u010da, ki je leta 1945 svojo delavnico iz Gra\u010di\u0161\u010da preselil v Koper.<\/p>\n\n\n\n
Stalna razstava OD KOVA\u010cA DO KOLARJA predstavlja kova\u0161ko in kolarsko tradicionalno obrt na prelomu 19. v 20. stoletje, ki sta v 2. polovici prej\u0161njega stoletja na na\u0161em obmo\u010dju zaradi mehanizacije dejansko povsem zamrli. Na obalno-kra\u0161kem obmo\u010dju so bile tako kot drugod na Slovenskem kova\u010dnice na pode\u017eelju pogosto povezane s kmetijsko dejavnostjo, tako da je kova\u0161tvo predstavljalo dopolnilno dejavnost kmetijski. <\/p>\n\n\n\n
Do sredine 20. stoletja je kova\u0161tvo sodilo med najpomembnej\u0161e obrtne panoge v mestih in na pode\u017eelju, kjer je vsak kraj imel enega ali pa tudi ve\u010d kova\u010dev. V kova\u0161ki obrti razlikujemo orodne in podkovske kova\u010de, najve\u010d pa je bilo takih, ki so obvladovali oboje. Zna\u010dilnost kova\u0161ke obrti je bila, da je prehajala iz roda v rod, kar je tudi pomenilo prevzem doma\u010dih delavnic z vsem orodjem in opremo vred ter stalen in ute\u010den vir prihodka. Podkovski kova\u010di, ki so podkovali konje, krave, vole in v\u010dasih tudi osle (za delo), so bili velikokrat tudi ljudski \u017eivinozdravniki, saj so pogosto svetovali lastnikom bolnih \u017eivali. Podkovska dejavnost pa se je dopolnjevala s kolarstvom, ki neposredno vezano na kova\u0161tvo. Lahko re\u010demo tudi, da je kolarska delavnica skupaj s kova\u0161ko v preteklosti predstavljala nekak\u0161en prometni servis za vozove in vpre\u017ene \u017eivali.<\/p>\n\n\n\n
Na razstavi je predstavljen tudi izbor predmetov klju\u010davni\u010darske obrti \u2013 klju\u010dev, klju\u010davnic in tolka\u010dev, ki se je v dolo\u010denem obdobju v preteklosti predvsem zaradi varnostnih in varovalnih zahtev lo\u010dila od kova\u0161tva. Izdelki pri\u010dajo o vrhunskem kova\u0161kem znanju in presegajo funkcionalno uporabnost predmetov, saj segajo v motive likovnega izra\u017eanja kot principa umetni\u0161kega oblikovanja.<\/p>\n\n\n\n
Obiskovalcem so na voljo trojezi\u010dne digitalne vsebine z \u0161ir\u0161o razlago razvoja obeh obrti, predstavitvijo razstavljenih predmetov in didakti\u010dno igro Spomin na dveh nivojih.<\/p>\n\n\n\n
![\"\"](\"https:\/\/pmk.click.si\/wp-content\/uploads\/2025\/12\/etnologija-od-kovaca-do-kolarja-00001.jpg\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n