{"id":1821,"date":"2025-12-17T11:16:57","date_gmt":"2025-12-17T10:16:57","guid":{"rendered":"https:\/\/pmk.click.si\/?post_type=zbirka&p=1821"},"modified":"2025-12-17T11:17:24","modified_gmt":"2025-12-17T10:17:24","slug":"med-serenissimo-napoleonom-in-habsburzani","status":"publish","type":"zbirka","link":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/zbirka\/med-serenissimo-napoleonom-in-habsburzani\/","title":{"rendered":"Med Serenissimo, Napoleonom in Habsbur\u017eani"},"content":{"rendered":"

Pala\u010da Belgramoni Tacco, drugo nadstropje<\/strong>

To je prelomno obdobje na vseh podro\u010djih dru\u017ebenega \u017eivljenja, ko so se v Istri izmenjale tri dr\u017eave in vsaka ji je na svoj na\u010din pustila pe\u010dat. Po ve\u010d kot 500 letih vladanja je leta 1797 Bene\u0161ka republika (Serenissima) do\u017eivela svoj konec, ozemlje pa je pre\u0161lo najprej pod habsbur\u0161ko cesarstvo, v letih 1805\u20131813 pod francosko upravo in nazadnje za dobrih 100 let ponovno pod habsbur\u0161ko Avstrijo. Koper, ki je bil dolgo \u010dasa v gospodarskem in kulturnem pomenu glava Istre (Capo d’Istria), je v 18. stoletju svojo vodilno vlogo izgubil, s priklju\u010ditvijo k habsbur\u0161ki monarhiji pa je dobil zna\u010daj province. Upravno, gospodarsko in kulturno sredi\u0161\u010de je postal Trst.<\/p>\n\n\n\n

Obdobje predstavljamo v dveh prostorih, v ambientih bene\u0161kega dru\u017einskega salona in knji\u017enice, v kateri je tudi koti\u010dek, namenjen Napoleonovi dobi.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n

Osebni predmeti iz 19. stoletja<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

\u017denski osebni predmeti \u2013 nakit, igle za klobuke, lasnice, \u0161katlice za di\u0161avnice, modni lornjoni.<\/p>\n\n\n\n

Mo\u0161ki osebni predmeti iz 19. stoletja \u2013 o\u010dala, ustniki za cigare in cigarete.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Ogledalo z Napoleonovo inicialko, imenovano tudi Napoleonovo sonce<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

DATUM IN KRAJ: <\/strong>za\u010detek 19. stoletja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Predmet spada v zapu\u0161\u010dino Napoleona Bonaparteja I. in \u010das Ilirskih provinc (1809\u20131813). Je vsekakor najskrivnostnej\u0161i predmet v zbirki, saj njegov izvor, uporaba in simbolna vrednost \u0161e vedno niso do konca razvozlani. Je edini primerek tak\u0161nega ogledala v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Servis za kavo<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

DATUM IN KRAJ: <\/strong>1811, S\u00e8vres, Francija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MATERIAL: <\/strong>porcelan<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cesarska manufaktura v S\u00e8vresu je bila vse od srede 18. stoletja ena od najpomembnej\u0161ih
in najkakovostnej\u0161ih tovarn porcelana v Evropi. Njeni izdelki so predstavljali nepogre\u0161ljiv del
aristokratskega namiznega posodja. Kavni servis je edini primerek porcelana s\u00e8vrske
manufakture v slovenskem prostoru. Kupil ga je Angelo Calafati, ko je leta 1811 obiskal Pariz. V koprski muzej je pri\u0161el leta 1917 z odkupom od vdove tr\u017ea\u0161kega starinarja Fana, ki je servis pridobil z menjavo za srebrn namizni pribor z dru\u017eino Cadamuro Morgante iz Kopra.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Zbirka knji\u017enih del Santoria Santoria<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

(1561\u20131636)
Zdravnik, profesor medicine, izumitelj<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Santorio (Sanctorius) je svojo \u017eivljenjsko pot za\u010del v Kopru leta 1561. Po izro\u010dilu naj bi se rodil v hi\u0161i na vogalu med dana\u0161njo Kettejevo in Kidri\u010devo ulico; slednja je dolgo nosila ime prav po njem. Santorijev o\u010de se je v Koper priselil iz Furlanije, njegova mati Elisabetta Cordonia pa naj bi izhajala iz istrske plemi\u0161ke dru\u017eine. Santorio, ki je bil najstarej\u0161i od otrok, je imel \u0161e brata Isidora in dve sestri.
V Benetkah se je \u0161olal v dru\u017ebi Paola in Andree Morosinija, pridobil veliko filozofskega in matemati\u010dnega znanja ter se nau\u010dil latin\u0161\u010dine in gr\u0161\u010dine. Pri 14 letih se je vpisal na padovansko univerzo, kjer je sprva \u0161tudiral filozofijo, nato pa se je preusmeril v medicino in \u0161tudij zaklju\u010dil po sedmih letih (1582). Po nekajletnem zdravni\u0161kem delovanju na Ogrskem in Hrva\u0161kem se je vrnil v Benetke k Andrei Morosiniju, ki je v svojem studiu zbiral klju\u010dne intelektualce \u2013 med njimi fizika, astronoma in filozofa Galilea Galilea, znanstvenika in cerkvenega reformatorja Paola Sarpija, filozofa, matematika in astronoma Giordana Bruna, poznej\u0161ega do\u017ea Nicol\u00f2ja Contarinija in druge. Tu se je Santorio sre\u010dal s fiziko, teorijami o magnetizmu, gravitaciji itd.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1611 je prevzel profesuro teoretske medicine v Padovi, kjer se je izkazal za odli\u010dnega, sicer v\u010dasih cini\u010dnega, introvertiranega, vendar prodornega in med \u0161tudenti priljubljenega predavatelja, ki je na predavanjih in v svojih delih komentiral dela Galena, Hipokrata in Avicenne, temu pa dodajal tudi lastne izku\u0161nje. Uvr\u0161\u010da se ga med t. i. iatrofizike, ki so vitalne procese razlagali na podlagi fizikalnih pojavov.
Santorijevo najznamenitej\u0161e delo je De statica medicina (1614), ki je do\u017eivelo \u0161tevilne izdaje v razli\u010dnih jezikih (italijanskem, francoskem, angle\u0161kem, nem\u0161kem \u2026), pomembno pa je predvsem zato, ker gre verjetno za prvi poskus postavitve kvantitativnega temelja (s pomo\u010djo meritev) fiziolo\u0161kih in patolo\u0161kih raziskav.<\/p>\n\n\n\n

Po odlo\u010ditvi, da opusti pou\u010devanje, se je posvetil izumljanju medicinskih instrumentov. Termometer, ki ga je najverjetneje izumil Galileo, je Santorio prilagodil za merjenje telesne temperature, naredil je tehtnico za merjenje telesne te\u017ee oziroma razlik med zau\u017eitimi in izlo\u010denimi snovmi, izdelal je pulsiologium \u2013 napravo z nihalom za merjenje ritma sr\u010dnega utripa, troakar za odstranjevanje teko\u010din iz telesnih votlin ter higrometer za merjenje vlage, med njegovimi najbolj znanimi izumi pa sta tudi posebna postelja in premi\u010dna kopel za bolnike.<\/p>\n\n\n\n

Umrl je februarja 1636 v svoji hi\u0161i na Cannaregiu v Benetkah, in sicer zaradi bolezni se\u010dil. Z velikimi \u010dastmi je bil pokopan v sarkofagu, ki naj bi si ga dal sam postaviti \u017ee za \u010dasa \u017eivljenja, in sicer v bene\u0161ki servitski cerkvi. Kasneje so bili njegovi posmrtni ostanki preneseni na pokopali\u0161\u010de, razen lobanje, ki jo \u0161e danes hranijo na padovanski univerzi. Ker Santorio ni imel otrok, je del svojega imetja zapustil ne\u010dakoma Antoniu in Isabelli. Slednja sta bila tudi naro\u010dnika njegovega doprsnega kipa, katerega kopijo lahko danes vidimo na pro\u010delju koprske Armerije.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Sve\u010dnika grofice Maddalene Bruti iz Kopra<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

DATUM IN KRAJ: <\/strong>okoli leta 1780<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MATERIAL: <\/strong>srebro<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Contessa Maddalena Flavia Paula Maria Bruti se je rodila 29. junija 1755 kot \u0161esti otrok grofa Marca Brutija in njegove \u017eene Elisabette Sugani. Na isti dan je bila kr\u0161\u010dena, pri \u010demer je obred vodil \u017eupnik Scolastico Manzioli. Ob krstu so bili prisotni trije botri, \u010dlani uglednih koprskih dru\u017ein: Giuseppe del Tacco, Teresa Barbabianca in Ludovico Tarsia.
Dne 28. januarja 1782 se je Maddalena Bruti, stara 27 let, poro\u010dila s 51-letnim Girolamom Almerigottijem. Za oba je bila to prva poroka, ki je obenem vzpostavila tudi prvo dru\u017einsko povezavo med plemi\u0161kima hi\u0161ama Bruti in Almerigotti. Med pri\u010dami na poroki sta bila Francesco Bruti, Maddalenin stric, in Cristoforo Belli. Obred je pod vodstvom \u017eupnika Pietra Vittorija potekal v Rotundi Karmelske Matere Bo\u017eje ob stolni cerkvi.
V njunem 14-letnem zakonu se je rodilo \u0161est otrok: Alvise Innocente Marco Felice (1783), Marco Nicolo Franco (1784), Orsola Isabella Felice Teresa (1788\u20131789), Innocente Francesco Maria (1790), Giovanni (rojen okoli 1792, podatek najdemo le v poro\u010dni mati\u010dni knjigi), Orsola Isabella Gioseffa (1793).
Maddalena je ovdovela pri 41 letih, ko je avgusta 1796 umrl njen mo\u017e Girolamo Almerigotti, star 65 let. Pokopan je bil v samostanskem kompleksu sv. Klare. Maddalena se po mo\u017eevi smrti ni ponovno poro\u010dila in je kot vdova \u017eivela \u0161e dobrih dvajset let. Decembra 1816 je umrla za posledicami vodenice (hydrops), stara 61 let.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Kaminska ura “Parigina”<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

DATUM IN KRAJ: <\/strong>okoli leta 1860, Francija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MATERIAL: <\/strong>lito \u017eelezo, emajl, marmor, alabaster<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Spada med presti\u017eni inventar me\u0161\u010danskih dru\u017ein v istrskih mestih in Trstu. Urni mehanizem z emajlirano \u0161tevil\u010dnico nosi dvakrat serijske \u0161tevilke 607 in T07 brez obi\u010dajne oznake
proizvajalca.<\/p>\n\n\n\n

Na bazi pod marmorno plo\u0161\u010do slabo \u010ditljiv napis: VIELLE M(O)NTAGNE-BBAY12.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>","protected":false},"featured_media":1822,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"categories":[23],"class_list":["post-1821","zbirka","type-zbirka","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-kulturna-zgodovina"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka\/1821","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka"}],"about":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/zbirka"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1822"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1821"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1821"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}