{"id":1809,"date":"2025-12-17T10:26:28","date_gmt":"2025-12-17T09:26:28","guid":{"rendered":"https:\/\/pmk.click.si\/?post_type=zbirka&p=1809"},"modified":"2025-12-17T10:26:28","modified_gmt":"2025-12-17T09:26:28","slug":"etnoloska-zbirka","status":"publish","type":"zbirka","link":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/zbirka\/etnoloska-zbirka\/","title":{"rendered":"Ethnological collection"},"content":{"rendered":"

Poznogotska hi\u0161a na Gramscijevem trgu<\/strong>
<\/p>\n\n\n\n

Etnolo\u0161ka zbirka je predstavljena v bene\u0161ko-gotski hi\u0161i na obrobju mesta, na nekdanjem trgu Sv. Petra, danes Gram\u0161ijevem trgu. Zbirka predstavlja materialno in duhovno kulturo prebivalstva slovenske Istre, Brkinov in \u010ci\u010darije ter Gornjega Krasa od 17. stoletja dalje.<\/p>\n\n\n\n

V pritli\u010dju stavbe  je predstavljeno oblikovanje naselij v kamniti kulturni krajini, stavbarski detajli, rekonstrukcija ognji\u0161\u010da in sredozemska kuhinja. Razstavljeni predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali za pripravo in u\u017eivanje hrane   pripadajo razli\u010dnim kulturam, kar je odraz trgovanja z razli\u010dnimi de\u017eelami in pri\u010dajo tudi o okusu in modi ter opremljenosti domov tedanjih prebivalcev.<\/p>\n\n\n\n

V nadstropju je na ogled stalna razstava Stkana preteklost, ki prikazuje pot od vlaken rastlinskega in \u017eivalskega izvora do kon\u010dnega izdelka \u2013 obleke, saj so se do konca 19. stoletja  prebivalci kme\u010dkega in mestnega okolja razlikovali tudi po obleki. Na eni strani predstavljamo no\u0161o va\u0161kega, prete\u017eno kme\u010dkega, v zaledju mest \u017eive\u010dega prebivalstva, na drugi strani pa obleko mestnega, po stanovski in poklicni sestavi zelo razli\u010dnega prebivalstva Kopra, Izole in Pirana.<\/p>\n\n\n\n

Na zunanjem dvori\u0161\u010du je predstavljeno kamnose\u0161ko gradivo in v lopi kova\u0161ko \u2013 kolarska delavnica.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Blazina za klekljenje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Blazina za klekljanje-punkelj, tombolo, bula<\/p>\n\n\n\n

19. stoletje<\/p>\n\n\n\n

Klekljanje na blazinici  z malimi lesenimi palicami ali kleklji se je razvilo v 16. stoletju v Nem\u010diji. Na  kleklje, ki so bili sprva iz \u017eivalske kosti- bogate me\u0161\u010danke pa so uporabljale kleklje iz slonove kosti- so navijale laneno, bomba\u017eno ali svileno nit, s katero so oblikovale vzorec. Ovalno blazinico punkelj, bula ali tombolo<\/em>, so klekljarice sprva dr\u017eale v naro\u010dju, nato so jo pritrdile na podlago, kasneje pa polo\u017eile v ko\u0161arico. Za klekljanje potrebujemo \u0161e predlogo z vzorcem in bucike.  <\/p>\n\n\n\n

Pripomo\u010dek za izdelavo klekljane \u010dipke<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Enojni jarem \u2013 kamba<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

19. stoletje, provenienca- Labor, Istra<\/p>\n\n\n\n

Jarem je izdelan iz kostanjevega lesa, obe voluti sta okra\u0161eni z gravurami, na koncu oja\u010dani s kovanimi \u017eeleznimi obro\u010di in verigo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Jerbas-plenjer, plenjir, pr\u00e9nier<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

prva polovica 20. stoletja<\/p>\n\n\n\n

Ko\u0161ara, v kateri so pre-prodajalke, potovke, \u0161avrinke, nosile jajca in druge pridelke na prodaj v obalna mesta in Trst.<\/p>\n\n\n\n

Okrogla pletena ko\u0161ara z ravnim dnom in dvema ro\u010dajema, ki je bila v rabi za no\u0161njo na glavi. Pod ko\u0161aro so polo\u017eile svitek \u2013 blazinico v obliki obro\u010da, narejeno iz trakov in blaga ter napolnjeno z volno ali slamo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Sv. Anton iz Podgorja<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

konec 15. stoletja<\/p>\n\n\n\n

Kipec izvira iz ni\u0161e dru\u017einske kapelice v Podgorju. Na stenah ni\u0161e so danes komaj \u0161e prepoznavne poslikave sv. Petra in Pavla, ki so omogo\u010dile datiranje kapelice konec 15. stoletja. Kapelico in kipec je izdelal doma\u010d kamnose\u0161ki mojster za naro\u010dnika Poli\u010da in naj bi po izro\u010dilu varovala doma\u010dijo in vas pred strelo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Odpiralna tkalska de\u0161\u010dica-Faronika<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

19. stoletje<\/p>\n\n\n\n

Najstarej\u0161e in najpreprostej\u0161e tkanje je potekalo s pomo\u010djo tkalske de\u0161\u010dice, v katero so bile vrezane navpi\u010dne zareze, na sredi med njimi pa zavrtane luknje. Niti osnove so izmeni\u010dno vodili skozi zareze in luknjice. De\u0161\u010dica predstavlja motiv Faronike, miti\u010dne \u017eivali, plavajo\u010de v vodi, ob katere premikih se strese Zemlja, nastanejo povodnji, zemeljske katastrofe, konec sveta. Ime ribe je verjetno povezano z verovanjem, da so se faraonovi voj\u0161\u010daki, ki jih je po\u017erlo Rde\u010de morje, spremenili v ribe, ki ob dolo\u010denem \u010dasu prevzamejo \u010dlove\u0161ko podobo.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>","protected":false},"featured_media":1810,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"categories":[22],"class_list":["post-1809","zbirka","type-zbirka","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-etnologija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka\/1809","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/zbirka"}],"about":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/zbirka"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1810"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1809"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1809"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}