{"id":1674,"date":"2025-12-16T13:17:00","date_gmt":"2025-12-16T12:17:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pmk.click.si\/?post_type=razstava&p=1674"},"modified":"2025-12-16T13:39:22","modified_gmt":"2025-12-16T12:39:22","slug":"slike-narave","status":"publish","type":"razstava","link":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/razstava\/slike-narave\/","title":{"rendered":"Images of the nature"},"content":{"rendered":"

Naravoslovni kabinet cesarsko-kraljeve vi\u0161je gimnazije v Kopru je bil prvi\u010d omenjen v letopisu 1857-58. Od tedaj se je ve\u010d skrbnikov ukvarjalo z njegovim vodenjem, prvi je bil prof. Edoardo Visintini, sledili so mu prof. Oreste Gerosa (1877), naravoslovec dr. Vittorio Largaiolli (1907) in nazadnje prof. Rodolfo Cerquenih (1921).<\/p>\n\n\n\n

Najpopolnej\u0161e zbirke, ki so se ohranile do danes in so razstavljene v \u0161olskih vitrinah, vsebujejo minerale in kamne, pol\u017ee in \u0161koljke, herbarije in algarije, med katerimi je treba omeniti zbirko alg Flora marina justinopolitana, ki jo je ustvaril Antonio Zaratin. Vsemu temu je treba dodati \u0161e \u0161tevilne ptice, ribe, plazilce, sesalce in dvo\u017eivke, naga\u010dene ali shranjene v steklenih kozarcih, tako kot tudi razli\u010dne stenske table in razstavljive modele, skupaj pribli\u017eno 2000 primerkov.<\/p>\n\n\n\n

Naravoslovni kabineti so pogosto obsegali eno ali ve\u010d sob, ki so imele na sredi veliko mizo, na kateri so pripravljali vzorce oziroma jih opazovali pod mikroskopom. Zbirke so vsebovale naga\u010dene ali v teko\u010dini shranjene \u017eivali, okamnele fosile, herbarije, posu\u0161ene primerke in drugo.<\/p>\n\n\n\n

\u017divali so kupili od ustreznih podjetij ali specializiranih preparatorjev. Naga\u010devalec je \u017eivalsko ko\u017eo obdelal z arzenovimi spojinami, tako da je prepre\u010dil njeno propadanje zaradi tvorbe plesni ali bakterij. Ko\u017eo je potem napel na model \u017eivali iz \u017eelezne \u017eice in jo natla\u010dil s slamo, \u017eagovino in pluto.<\/p>\n\n\n\n

Manj\u0161e \u017eivali (in nekatere rastline) je bilo mogo\u010de shraniti tudi v steklene kozarce. V ta namen so organe ali njihove dele potopili v teko\u010dino, ki je vsebovala vedno vi\u0161ji dele\u017e alkohola ali formalina, tako da so te snovi lahko po\u010dasi nadomestile vodo, ki je bila v tkivih, ter omogo\u010dile konzerviranje tkiv in notranjih organov.<\/p>\n\n\n\n

Za pripravo herbarija so rastlino razprostrli na papir, najbolje na galunsko obdelanega iz starih knjig, ob \u010demer so morali paziti, da se deli rastline niso prekrivali. List z rastlino so polo\u017eili med druge, popolnoma suhe liste, in vse stisnili s stiskalnico ali ute\u017ejo, vendar ne premo\u010dno, saj bi se sicer rastlinski organi sprijeli, kar bi onemogo\u010dilo prepoznavanje primerka. Vla\u017een papir je bilo treba vsak dan zamenjati s suhim. Da bi se ohranile \u017eive barve, je bilo bistvenega pomena, da so rastline zelo hitro posu\u0161ili, v\u010dasih so jih polo\u017eili v \u0161e tople pe\u010di. Nazadnje so liste shranili v dobro zaprte \u0161katle, da se v njih ne bi naselile \u017eu\u017eelke.<\/p>\n\n\n\n

Za naravoslovni kabinet cesarsko-kraljeve vi\u0161je gimnazije v Kopru so skrbeli profesorji naravoslovja. Eden njegovih najpomembnej\u0161ih skrbnikov je bil prof. Oreste Gerosa, ki je leta 1877 pri\u0161el v Koper iz Rovereta na Trentinskem. V Kopru ga je sprejelo zelo \u017eivahno mesto, polno trgovcev in obrtnikov, s cveto\u010dim kmetijskim zaledjem. Z dru\u017eino se je naselil v ulici Gian Rinaldo Carli (danes \u017dupan\u010di\u010deva ulica), v stavbi, ki je danes znana kot pala\u010da Gerosa. Njemu gre zasluga za izjemno natan\u010dno katalogizacijo razli\u010dnih primerkov v kabinetu.<\/p>\n\n\n\n

Panoje razstave v PDF obliki si lahko ogledate tudi preko ra\u010dunalnika s klikom na spodnja gumba.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n
Pou\u010devanje znanosti v Evropi<\/a><\/div>\n\n\n\n
Images of the nature<\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/a><\/figure>\n<\/figure>","protected":false},"featured_media":1676,"template":"","meta":{"_acf_changed":false,"inline_featured_image":false,"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0},"categories":[45],"class_list":["post-1674","razstava","type-razstava","status-publish","has-post-thumbnail","hentry","category-e-razstave"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/razstava\/1674","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/razstava"}],"about":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/razstava"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1676"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1674"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pokrajinskimuzejkoper.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1674"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}